Stanovanjski trg v Sloveniji se umirja – a ne povsod enako

Medtem ko so se cene stanovanjskih nepremičnin v večini Evropske unije lani še naprej opazno zviševale, je bila rast v Sloveniji poleti precej bolj zadržana. Podatki Eurostata kažejo, da je bila medletna rast cen v tretjem lanskem četrtletju pri nas ena nižjih v EU, kar nakazuje postopno umirjanje domačega nepremičninskega trga.

V obdobju med julijem in septembrom so bile cene stanovanjskih nepremičnin v Evropski uniji v povprečju za 5,5 odstotka višje kot leto prej, v evrskem območju pa za 5,3 odstotka. Slovenija je v tem času zabeležila 2,7-odstotno rast, kar jo uvršča med države z zmernejšim gibanjem cen.

Velike razlike med državami

Slika na ravni EU je zelo neenotna. Medtem ko so nekatere države beležile izrazite podražitve – Madžarska, Portugalska, Bolgarija in Hrvaška so izstopale z dvomestnimi stopnjami rasti –, so drugod cene skoraj stagnirale ali celo padle. Največji upad je bil zabeležen na Finskem, zelo skromna rast pa v Franciji, na Švedskem in Cipru.

Slovenija se je v tem kontekstu znašla ob bok Avstriji, medtem ko je bila rast v Nemčiji nekoliko višja. Zanimiv je tudi četrtletni pogled: v primerjavi z drugim četrtletjem so se cene pri nas celo znižale, kar je redek pojav v evropskem prostoru in kaže na kratkoročno ohlajanje trga.

Slovenska obala: izjema od pravila

Čeprav splošni podatki kažejo umirjanje, pa razmere niso enake po vsej državi. Slovenska obala ostaja eden najbolj zaželenih in hkrati najbolj omejenih nepremičninskih trgov. Povpraševanje po stanovanjih in hišah je tu še vedno bistveno večje od razpoložljive ponudbe, kar neposredno vpliva na cene.

Omejen prostor za novo gradnjo, bližina morja, kakovost bivanja in zanimanje domačih ter tujih kupcev pomenijo, da se cene na obali kljub splošnemu umirjanju trga še naprej ohranjajo na visokih ravneh, ponekod pa tudi rastejo. To velja tako za novogradnje kot za kakovostne rabljene nepremičnine na dobrih lokacijah.

Kaj to pomeni za kupce in prodajalce?

Podatki kažejo, da se trg v Sloveniji postopoma stabilizira, vendar ostaja močno razslojen. Medtem ko imajo kupci v nekaterih regijah več manevrskega prostora pri pogajanjih, je na slovenski obali konkurenca še vedno velika, čas prodaje kratek, pričakovanja prodajalcev pa visoka.